Facebook
Twitter
YouTube

Svetovni dan Civilne zaščite (1. 3. 2005)

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v torek tradicionalna osrednja državna prireditev ob svetovnem dnevu Civilne zaščite.

Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je bila v torek v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma osrednja državna prireditev, na kateri sta poveljnik CZ RS Miran Bogataj in namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel podelila 32 priznanja ljudem, ki so se izkazali pri varovanju in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah. Prejemnike priznanj in nagrad ter druge zbrane je nagovoril minister za obrambo Karl Erjavec.

Na prireditvah, ki so se v teh dneh zvrstile po regijah in občinah pa bodo podelili še 194 priznanj in nagrad CZ.


Minister za obrambo Karl Erjavec je v svojem nagovoru dejal:

»Lep pozdrav vsem, ki ste se zbrali, da ob svetovnem Dnevu Civilne zaščite, skupaj poudarimo pomen sodobnega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To je priložnost da stisnemo roko tudi tistim, ki bodo prejeli več kot zaslužena priznanja za svoje delo pri zaščiti in pomoči ljudem ter pri varovanju njihovega premoženja.

Varnost ljudi je danes ena izmed najpomembnejših vrednot in pravic. Po svoji vsebini je univerzalna. Vsak si jo želi zagotoviti. Upravičeno, kot eno temeljnih pravic, jo uveljavlja tudi nasproti državi. Še posebej to velja za zaščito pred posledicami naravnih in vseh drugih nesreč. Številnih nesreč se niti prav ne zavedamo. Kot dejstvo vsak dan prelistamo črne kronike v katerih dan za dnem piše o prometnih nesrečah, požarih, nesrečah v gorah in drugih, v katerih posamezniki izgubljajo življenja, ostajajo invalidi in podobno. Zato pa je toliko bolj stresen tisti trenutek, ko smo v taki nesreči udeleženi sami. To še toliko bolj velja za naravne kataklizme kot je bila lanskoletna v Jugovzhodni Aziji, ki pretresejo ves svet. Slovenija sicer kaj takega ne more doživeti, lahko pa seveda doživi druge velike naravne nesreče, saj je ogroženost našega geografskega prostora velika, pestra in trajna.

Zakaj to govorim?
Zato gospe in gospodje, ker je prizadevanje za višjo in večjo varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, želja in potreba vsakega med nami. Na drugi strani je to naloga vsakega organiziranega okolja in seveda tudi države. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima zato v sistemu nacionalne varnosti naše države, pomembno in aktualno mesto. To še toliko bolj, saj se v sodobnem svetu pojavljajo novi in novi viri ogrožanja. Za njimi stoji človek in v današnjem globalnem svetu, se procesi ogrožanja ne izogibajo nobeni državi in nobeni skupnosti. Prav to je tudi razlog, da smo v vladi novega mandata, še posebej pa v našem ministrstvu, kot eno od nujnih nalog opredelili pripravo celovite strategije zagotavljanja nacionalne varnosti v prihodnjem obdobju. Pri tem bo poudarek tudi na zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v prihodnje. Načrtujemo, da bomo celovit dokument strategije parlamentu ponudili v obravnavo in sprejem že jeseni.

V teh dneh gospe in gospodje, smo predstavili tudi vladni program dela. Med ključnimi cilji sta tudi dva na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Prvi določa spreminjanje in dopolnjevanje sistemskih pravnih, organizacijskih in drugih rešitev, na katerih temelji sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega spremembe zakona o gasilstvu, ki jih bomo pripravili v prvi polovici leta, spremembe krovnega in drugih zakonov, ki bodo pripravljene predvidoma do konca leta. Osnovne rešitve moramo prilagoditi današnjim in bodočim virom ogrožanja, novim nalogam in potrebam. Upoštevati moramo več kot desetletne izkušnje pri uporabi obstoječih rešitev. Omogočiti je treba nadaljnji razvoj posameznih delov sistema. Državljanske dolžnosti moramo posodobiti. Obnovili bomo naše predloge za ustreznejšo upoštevanje prostovoljnih in drugih reševalcev v davčnem sistemu. Še v večji meri moramo poudariti povezanost prostovoljnega, poklicnega in dolžnostnega delovanja v različnih reševalnih službah in enotah. Preseči želimo omejitve, ki nastajajo zaradi predpisov o društvih pri gasilskih zvezah, organizacijah Rdečega križa in podobno. Teh omejitev ne bo odpravil niti predlog novega zakona o društvih, ki bo ponovno vložen v zakonodajni postopek. Odpraviti želimo neustrezne rešitve pri določanju statusa humanitarnih organizacij. Smiselno bomo uveljavili načela kriznega upravljanja, ki so jih razvile članice severnoatlantskih integracij, katerih polnopravni člani smo sedaj.

Drugi cilj gospe in gospodje, je nadaljevanje aktivnosti za povečanje učinkovitosti, racionalnosti in skrajšanje časa odzivnosti na različne nesreče. Cilj je znan in je povzet po nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nadaljujemo s celovitim programom za izboljšanje varstva pred požari v naravnem okolju. V kratkem bo vlada sprejela tudi državni načrt za primer velikih požarov. Državni načrt pa je že sprejet za primer uporabe orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene, s katerim se odzivamo na sodobne vire ogrožanja. V prvi polovici leta bomo izvedli organizacijske, v drugi polovici pa tudi vsebinske priprave, da bo ta načrt operativen že do konca leta.

Nadaljujemo z iskanjem rešitev za ukrepanje ob nenadnem onesnaženju morja. Kljub nekaterim organizacijskim problemom v Gorski reševalni službi nadaljujemo s posodabljanjem ključne opreme. Podobno velja tudi za Jamarsko reševalno službo in posodabljanje gasilske opreme. Skupaj z Družbo za avtoceste zaključujemo projekt vzpostavitve učinkovitih rešitev za reševanje v avtocestnih predorih. Zaključujemo razdelavo dolgoročne vizije centra na Igu, ki je neposreden prispevek pri uveljavljanju načela, da prednostno razvijamo prostovoljne reševalne službe, ki pa so po usposobljenosti profesionalne. Povečevanje poklicnih struktur naj bi bilo tudi v bodoče izjemno selektivno. Na področju usposabljanja imamo dorečen razvoj centra v Sežani. Pri oblikovanju srednjeročnega obrambnega programa posebej pozorno proučujemo tudi vse možnosti za tak razvoj Slovenske vojske, ki bo omogočal njeno učinkovito sodelovanje pri zaščiti in reševanju. Še bi lahko našteval.

Posebnega pomena gospe in gospodje, za uveljavljanje nalog povezanih s sistemskimi spremembami zlasti pa z obveznostmi, ki jih imajo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije in še posebej lokalne skupnosti, je tudi vloga našega inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bistveno bomo zmanjšali njegovo sodelovanje pri dajanju raznih soglasij ter dovoljenj in zato povečali njegovo inšpekcijsko dejavnost. Delo inšpektorata bo pomembno sredstvo za uresničevanje sprejetih ciljev.

Spoštovane pripadnice in pripadniki Civilne zaščite, gasilci, aktivisti Rdečega križa, Karitasa, pripadniki Slovenske vojske in Policije ter drugi, gospe in gospodje.

Ob Dnevu Civilne zaščite vam čestitam. Zahvaljujem se vam za napore, ki jih prostovoljno ali poklicno vlagate v varnost posameznika in nas vseh. To je delo, ki nima dnevno visoke cene, nedvomno pa ima izjemno humano poslanstvo. In to velja. Čestitam vsem, ki boste danes prejeli priznanja. Moje čestitke izrekam tudi vsem tistim tisočim, ki kakorkoli prispevajo k temu, da je vsak dan kar najbolj varen in miren.«

Na prireditvi v Cankarjevem domu so priznanja prejeli:

KIPEC

1. Ciril Murko

PLAKETA
1. Meri Uhelj
2. Franc Čopi
3. Dr. Anton Grizold
4. Stanislav Hunjadi
5 Janko Marinšek
6. Franc Pukšič
7. Bogo Zupančič
8. Dr. Ivan Žagar

ZLATI ZNAK
1. Marinka Cempre Turk
2. Miro Bozja
3. Mag. Franc Kraljič
4. Mirko Fric Kranjc
5. Janez Bruno Oman
6. Atilio Radojkovič
7. brigadir Bojan Šuligoj
8. Poklicna gasilska enota Krško
9. Radio klub Laško
10. Reševalna postaja Bled

SREBRNI ZNAK
1. Dr. Lučka Kosec
2. Ljudmila Pelc
3. Fani Preskar
4. Stanka Rehberger
5. Boštjan Tavčar
6. podpolkovnik Igor Zalokar
7. Rajko Zupanič
8. Društvo tabornikov - Rod Jezerski zmaj
9. Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min

BRONASTI ZNAK
1. Zvonka Pucihar
2. Neža Škufca
3. stotnik Miran Barovič
4. Bogomir Indihar
5. Enriko Plevnik
6. Gregor Stipančevič
7. Aleš Stanislav Stražar
8. Branko Šekoranja
9. Ivan Škulj
10. Žiga Vidic
11. Odd. za RKB izvidovanje
12. OŠ Puconci

OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV KIPCA
Gospod Ciril Murko deluje na področju zaščite, reševanja in pomoči že skoraj pol stoletja z voljo in delavnostjo, ki je lastna samo njemu.
V tem obdobju je bil med drugim poveljnik in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk, podpredsednik Gasilske zveze Majšperk, poveljnik Gasilskega centra, regijski gasilski poveljnik za Podravje, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije ter član predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije.
Kot član štaba Civilne zaščite nekdanje občine Ptuj je leta 1989 odigral pomembno vlogo pri sanaciji po neurju v Halozah, kot vodja enot Podravske regije pa pri sanaciji Celja in okolice zaradi poplav.
Kot vodja intervencij in operativec in se je izkazal pri gašenju številnih travniških in gozdnih požarov ter požarov na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Njegov moto je bil – maksimalno tvegati, vendar zagotoviti popolno varnost ljudi. V vseh teh letih si je pridobil ogromno znanja, ki ga je bil in ga je še vedno pripravljen deliti z drugimi v skupno dobro. Zaveda se tudi pomembnosti prenašanja le-tega na mlajše rodove, zato ga še danes srečujemo kot predavatelja številnih gasilskih strokovnih vsebin.
Za dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je že prejel številna odlikovanja, priznanja in diplome ter srebrni in zlati znak Civilne zaščite.
Gospod Ciril Murko je opravil delo, ki je in bo tudi v prihodnje za marsikaterega gasilca vzor in spodbuda.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE



PRILOGE

Seznam prejemnikov priznanj (Word datoteka)